Zgodovina stavbe

Koroški muzej moderne umetnosti ima prostore v t. i. »gradu« (nem. Burg) – pomembni zgodovinski stavbi iz obdobja reformacije, ki stoji v središču Celovca ob Vrbskem jezeru, glavnega mesta avstrijske Koroške.

Stavba je bila zgrajena leta 1586, v njej pa je najprej deloval Kolegij modrosti in pobožnosti (Collegium sapientiae et pietatis) oziroma protestantska plemiška šola. Po zaprtju šole v obdobju protireformacije so stavbo od leta 1601 kot rezidenco uporabljali koroški deželni stanovi, postala pa je tudi bivališče grajskega grofa. Po požarih v letih 1636 in 1723 so jo dvakrat obnovili.

V letih 1733 in 1734 je bila ob graditvi severnega pročelja postavljena tudi grajska kapela. Leta 1747 je cesarica Marija Terezija odredila izpraznitev gradu, da bi ga kot svojo upravno stavbo lahko uporabljala nova deželnoknežja oblast, imenovana »reprezentanca in komora« (od leta 1763 deželno glavarstvo). Leta 1773 so prizidali drugo nadstropje in enotno oblikovali pročelje.

Od leta 1791 do 1918 je bila stavba sedež deželnega glavarja in je bila na voljo deželnemu knezu oziroma cesarju kot bivališče za čas obiska. Nazadnje je leta 1907 med cesarskimi vojaškimi vajami v njej bival Franc Jožef I. Po prvi svetovni vojni je bil v poslopju leta 1919 najprej sedež jugoslovanskega vojaškega poveljstva, od leta 1920 pa sedež medzavezniške plebiscitne komisije. Pozneje so jo uporabljali kot upravno stavbo, do leta 1928 je bila v njej tudi šola.

Z odprtjem Koroške deželne galerije, ki je bila leta 1928 najprej ustanovljena kot društvo, je stavba leta 1933 dobila novo namembnost. Sprva je bilo v dveh dvoranah razstavljenih 33 slik in ena plastika. Med letoma 1934 in 1937 so prostore razširili, tako da je bilo v njih mogoče razstaviti 98 umetniških del. Po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji je gestapo leta 1938 v gradu uredil svoj sedež, zaradi česar je bilo treba del deželne uprave izseliti, galerijo pa izprazniti in zapreti. Leta 1942 je bilo društvo »Koroška deželna galerija« razpuščeno, njegova zbirka pa je prešla v last nacistične dežele Koroške (nem. Reichsgau Kärnten). Leta 1943 so umetniška dela zaradi nevarnosti bombardiranja umaknili.

Po vojni je deželna galerija prešla pod upravo zvezne dežele Koroške, leta 1946 pa so upravljanje njenih zbirk zaupali Deželnemu muzeju za Koroško. Leta 1965 se je Koroška deželna galerija pod vodstvom dr. Leopoldine Springschitz vrnila v grad, v prostore, na novo urejene po načrtih Ernsta Hildebranda. Leta 1975 je vodenje galerije prevzel Karl Newole, ki je na položaju ostal do leta 1986. Od leta 1987 do 2002 je delovala pod vodstvom dr. Arnulfa Rohsmanna.

Po obsežni prenovi po načrtih arhitektov Helmuta Dominikusa in Ralfa Mikule ter celoviti sanaciji (2001–2003) je bila stavba spomladi 2003 v razširjenih prostorih Koroške deželne galerije znova odprta kot Koroški muzej moderne umetnosti. Leta 2004 je bilo vodenje zaupano dr. Andrei Madesta, od leta 2010 pa ustanovo vodi mag. Christine Wetzlinger-Grundnig.

Grajska kapela

Grajska kapela je eden od dragocenih biserov Koroškega muzeja moderne umetnosti, ki se danes uporablja kot umetniški prostor za eksperimentalne, situacijske in instalacijske razstavne projekte. Vključena je bodisi v osrednje razstave bodisi je samostojno prizorišče projektov, ki svojo posebno privlačnost črpajo iz prostorskega in vsebinskega dialoga z nekdanjim sakralnim prostorom ter njegovo baročno, iluzionistično poslikavo.

Grajska kapela je nastala v letih 1733 in 1734 ob graditvi severnega pročelja gradu. Postaviti jo je dal grajski grof Wolfgang Sigismund von Orsini-Rosenberg, posvečena pa je legendarnemu koroškemu vojvodi Domicijanu in spominu na grajske grofe, katerih grbe lahko vidimo na zahodni strani kapele. Nasproti stoječa oltarna stena je okrašena z monumentalno fresko Josefa Ferdinanda Fromillerja (1693–1760), najpomembnejšega koroškega baročnega slikarja. Prikazuje poveličanje sv. Domicijana in samostan v Milju, katerega ustanovitev je po legendi povezana z legendarnim koroškim vojvodo. Na stranskih stenah so upodobljeni svetniki, ki jih častijo na avstrijskem Koroškem, med njimi sv. Ema Krška, sv. Janez Nepomuk in sv. Modest. Strop krasi iluzionistična poslikava, ki ustvarja vtis cerkvene kupole, v kateri se proti nebu dvigajo mali putti.